Alpski botanični vrt Alpinum Juliana
PRIRODOSLOVNI MUZEJ V TRENTI
Alpski botanični vrt Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Ustanovil ga je tržaški posestnik Albert Bois de Chesne leta 1926, pri čemer mu je svetoval njegov prijatelj, alpinist Julius Kugy.
Vrt se nahaja v Trenti, na nadmorski višini 800 metrov, in obsega površino 2.572 kvadratnih metrov. Zaradi svoje lege ponuja idealne pogoje za rast alpskih, kraških in submediteranskih rastlin.
Albert Bois de Chesne je leta 1926 izbral zemljišče nad cerkvijo sv. Marije v Trenti, zaradi ugodnih razmer za rast rastlin. Po čiščenju terena in ureditvi vodnega sistema je začel leta 1927 v vrt prinašati rastline iz Julijskih Alp in drugih gorskih območij.
Vrt je zasnoval kot botanično popotovanje od doline do vršacev, kjer rastline sledijo naravnim vegetacijskim pasovom. Pri vzdrževanju vrta se je soočal s številnimi izzivi, še posebej pri rastlinah na kislih tleh.
Glavnino rastlin so prinesli iz Alp, nekaj pa tudi iz drugih evropskih gorskih verig. Skrb za vrt sta po ustanovitelju prevzela vrtnar Anton Tožbar in pomočnica Ančka Kavs.
Juliana je prvi in edini alpski vrt v Sloveniji, kjer uspevajo najlepše predstavnice alpske, predalpske in kraške flore. Ni namenjena le botanikom, temveč vsem ljubiteljem narave.
Najlepša je spomladi, ko cvetijo jegliči, svišči in klinčki, a tudi skozi vse leto ponuja čudovit vpogled v raznolikost gorskega rastlinstva.
Albert Bois de Chesne je vrt zasnoval ekološko, tako da posnema naravne rastlinske združbe Alp. Kljub številnim izzivom se je trudil ustvariti mozaik alpske flore.
Zaradi bližine Sredozemskega morja in milejšega podnebja se submediteranske rastline raztezajo globoko v Trento, kar vpliva na rastne razmere v vrtu.
Juliana leži na južnem pobočju Kukle, kar bolj ustreza kraškim rastlinam kot visokogorskim vrstam. Presaditev rastlin iz skalnih razpok v milejše podnebje Trente je zahtevala izjemen trud, saj jim je bilo treba umetno ustvariti pogoje, podobne njihovim naravnim rastiščem.
Kljub skrbni negi številne rastline ne preživijo zaradi poletne suše, blagih zim brez snega ali neprimerne prsti. Nekatere vrste sčasoma propadejo, druge pa se prilagodijo – planike na primer sčasoma izgubijo svojo belo barvo, triglavska roža pa v vrtu cveti le redko.
Vrt je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 1. maja do 30. septembra med 8.30 in 18.30.
Naslov:
Alpski botanični vrt Juliana
Naravni spomenik Trenta- Alpinum Juliana
5232 Soča
Slovenija
T: + 386 1 241 09 40
E: uprava@pms-lj.si
Vstopnice:
- osnovnošolci, dijaki, študenti, upokojenci, šolske skupine: 3,00 EUR
- odrasli: 5,00 EUR
- družinska vstopnica: 10,00 EUR
Vstopnico lahko kupite tudi v spletni trgovini.
V Juliani uspeva približno 600 različnih rastlinskih vrst. Večina jih je alpskih, zaradi nižje nadmorske višine pa najdemo tudi številne kraške in submediteranske vrste. Podrobnejši opis teh rastlin najdete v vodniku Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2011) ali v podatkovni zbirki Alpskega botaničnega vrta Juliana, kjer so zbrane informacije in fotografije rastlin, ki uspevajo v vrtu. Zbirko stalno dopolnjujejo z novimi vrstami in slikovnim gradivom.
“V barvah se lesketajoči visoki grebeni Prisanka, silni zatrepi Velike Dnine, stolpičasti zidovi Lepe Špice gledajo vanj. Pogled iz njega seže daleč po dolini navzgor in navzdol. Obkrožajo ga štrleče stene zlato rumeno sijoče gorske trate, visoki gozdovi, položeni kot kake orjaške blazine na strma pobočja, da vise globoko v modre soteske. Tako je, kot da bi se vsa presunljiva lepota Trente zbrala prav tukaj, da bi gorskemu vrtiču nudila primeren okvir. Naj dobre zvezde vselej bedijo nad njim.”
Julius Kugy: Delo, glasba, gore
ZAKAJ OBISKATI ALPSKI BOTANIČNI VRT JULIANA ?
- Edini alpski botanični vrt v Sloveniji – nudi edinstven vpogled v alpsko floro.
- Bogata zbirka rastlin – več kot 600 vrst iz Julijskih Alp, Karavank, Kamniških Alp in drugih gorskih območij.
- Naravna in kulturna dediščina – vrt je bil ustanovljen leta 1926 in ima pomembno zgodovinsko vrednost.
- Lepota alpske flore skozi letne čase – najlepši je spomladi in poleti, a vsaka sezona prinaša svoj čar.
- Legendarne rastline – možnost ogleda triglavske rože, Zoisove zvončice in drugih simbolov slovenskega gorskega sveta.
- Sproščujoče okolje – mirno naravno okolje s pogledom na Julijske Alpe. Lahka dostopnost – nahaja se v Trenti, ob poti do Vršiča, in je enostavno dostopen za obiskovalce.
- Primeren za vse ljubitelje narave – zanimiv za botanike, pohodnike in vse, ki cenijo gorsko rastlinstvo.
Alpski botanični vrt Juliana, Foto: Iztok Bončina
Zgoraj na fotografijah so:
Planika (Leontopodium alpinum). Foto Klemen Završnik
Zoisova zvončica (Campanula zoysii). Foto Špela Pungaršek
Blagajev volčin (Daphne blagayana). Foto Klemen Završnik
Risba rastline, ki jo je Hacquet imenoval trentarski grintavec (Scabiosa trenta)
Triglavska roža – simbol narave in legende
Na skali na Belvederu raste bleščeči prstnik ali triglavska roža (Potentilla nitida), nizka, srebrno dlakava rastlina.
V Juliani le redko vzcveti, njeni bledi cvetovi pa so le šibek odsev živo rožnatih kapljic Zlatorogove krvi, ki po legendi krasijo grušč pod najvišjimi vrhovi. Naravno raste v subnivalnem pasu, tik pod mejo večnega snega.
V Julijskih Alpah je precej pogosta, najdemo jo tudi na Vrtači in Kepi v Karavankah ter na Grintovcu v Kamniških Alpah.
V slovenski mitologiji je triglavska roža povezana z zgodbo o Zlatorogu – belem gamsu z zlatimi rogovi. Ko ga je pohlepni lovec ustrelil, so iz kapljic njegove krvi zrasli čudežni cvetovi, ki so ga ozdravili. V besu je lovec omahnil v prepad, Zlatorog pa je izginil, uničivši svoj čarobni vrt. Ta legenda simbolizira ravnovesje med človekom in naravo – če jo spoštujemo, nam je prijazna, če jo izkoriščamo, nas kaznuje.
Alpski botanični vrt Juliana, Foto David Kunc
Alpski botanični vrt Juliana, vir: https://www.juliana.pms-lj.si/
PO AKTIVNEM DNEVU
Naše sodobno apartmajsko naselje obsega 4 objekte in ponuja 19 nadstandardnih apartmajev v katerih sta si roke podali tradicija in udobje. Naša nastanitev nudi odlične možnosti sprostitve po aktivnem dnevu:
- whirlpool in savna,
- masaže v apartmaju,
- najem športne opreme (vključno s pohodniškimi palicami in električnimi kolesi),
- pomoč pri organizaciji dodatnih aktivnosti
Apartmaji so zasnovani s spoštovanjem do neokrnjene narave Triglavskega narodnega parka in kulturne dediščine lokalnega okolja. Odlikuje jih prostornost, svetlost, skrbno izbrani naravni materiali in vrhunska oprema v sodobnem alpskem stilu.
