ALPINIZEM V VISOKOGORJU DOLINE SOČE
Kdor pleza na najvišje gore,
se smeji vsem tragedijam, resničnim ali izmišljenim.
– Friedrich Nietszche
Alpinizem je v dolini Soče prav posebno doživetje. Stene v Triglavskem narodnem parku so čudovito doživetje za vsakogar, pravo soočenje z njimi pa priporočamo le izkušenim.
V dolini Soče vas v visokogorje vabijo severnoprimorske stene. Ena izmed teh, ki pusti največji vtis je prav gotovo Loška stena, ki se razprostira 7km na široko in predstavlja eno največjih ostenj v slovenskih gorah.
Seveda pa so Bovec, Kobarid in Tolmin, obdani z vrhovi Julijskih Alp nudi odlično izhodišče za alpinistične podvige različnih zahtevnost.
Mangart (2678 m) je vrh Julijskih Alp, ki leži na meji med Italijo in Slovenijo. Ste pripravljeni na alpinizem na eni izmed najlepših slovenskih gora?
Zaradi lahkega dostopa je zelo priljubljen vrh med plezalci predvsem v poletnih mesecih. Pravzaprav je velik del poti možno opraviti z avtomobilom po Mangartski cesti (najvišje ležeča alpska cesta v Sloveniji), ki se povzpne do višine 2000 m.
Cesta se konča na Mangartskem sedlu. Od tam se hodi približno 45 minut do vstopa v Slovensko zelo zahtevno zavarovano pot.
Samo vzpenjanje do vrha traja 2 do 3 ure. Čeprav je vzpon precej tehničen, je še vedno primeren za začetnike. Nazadnje se bomo spustili po italijanski poti nazaj do izhodišča.
Severna Triglavska stena se s svojo širino okoli 3000m in višino 1200m uvršča med najmogočnejše stene v Alpah. O njeni veličini priča dejstvo, da se je je prijel kar izraz Stena z veliko začetnico.
Preko nje vodijo številne plezalne smeri, najlažja med njimi pa je Slovenska smer, ki pa je vseeno ne smemo podcenjevati!
Slovenska smer postreže z mesti ocenjenimi s 3. težavnostno stopnjo, zato je primerna za vse, ki se radi tudi sami lotevate težjih pohodnih tur, manjka pa vam alpinistično znanje.
Smer preči tudi znamenite Zlatorogove police, ki nam pri našem vzponu omogočijo, da se podamo v samo osrčje Stene in tako začutimo njeno veličino.
Če želite reči »da« nepozabni dogodivščini, se mi pridružite!
Kot večina alpskih držav, imamo tudi Slovenci svojo »houte route«, imenovano Triglavska magistrala. Ta edina večdnevna turno smučarska tura v Sloveniji enostavno ne bi smela manjkati na seznamu želja vsakega pravega turnega smučarja.
Magistrala se začne na Voglu in nas preko Komne in Doline Triglavskih jezer pripelje do Hribaric, od koder odsmučamo na Velo polje in se preko Konjskega prevala povzpnemo do Triglavskega doma na Kredarici. Od tu odsmučamo v dolino Krme, kjer se magistrala zaključi.
Prvi dan: Čas 6ur
Dolžina: 14 km
Prvi dan se z gondolo zapeljemo na Vogel, kjer se Triglavska magistrala zares začne. Na začetku se po smučarski progi zapeljemo do planine Zadnji Vogel, kjer zapustimo urejene proge in se usmerimo proti nekdanji planini Kal. S planine se začnemo vzpenjati proti Konjskemu sedlu. S sedla se spustimo v Snežno konto ter se nazaj povzpnemo na Govnjaški Kuk, od koder odsmučamo do planine Govnjač, preko katere nas pot v pol ure pripelje do Doma na Komni kjer se okrepčamo in prenočimo. Če imamo srečo nas pride pozdravit tudi legendarni Lisjak, stalni obiskovalec Doma na Komni, ki posebno rad je pršut.
Drugi dan: Čas 7-8ur
Dolžina: 13 km
Drugi dan se ne bomo držali originalne poti, temveč si jo bomo nekoliko popestrili. Od Doma na Komni bomo preko Lepe Komne prišli do planine Na Kalu. Od tu bomo pot nadaljevali v smeri Čela, po slabi uri pa nas čaka edini spust tega dne. Po razgibanem terenu odsmučamo do planine Lopučnica, od koder nas najprej čaka kar strm vzpon, ki nas pripelje do Koče pri Triglavskih jezerih. Pot nadaljujemo po slikoviti dolini Triglavskih jezer. Na vrhu doline prispemo do Zasavske koče na Prehodavcih. Ker koča ni odprta, si sami skuhamo večerjo in prespimo v lepo urejenem bivaku.
Tretji dan: Čas 9-10ur
Dolžina: 26km
Od bivaka se najprej povzpnemo na Hribarice, od koder odsmučamo do Velega polja. Od tukaj se najprej povzpnemo do Konjskega prevala, nato pa pot nadaljujemo do Triglavskega doma na Kredarici ter odsmučamo v dolino Krme.
Sem Igor Kremser, gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, rojen leta 1987. Skozi svojo alpinistično kariero sem se udeležil odprav v Ande, Himalajo in na Kitajsko. Za vzpon na Kitajski vrh Xulian Feng smo bili s soplezalcema nominirani tudi za zlati cepin.
Ljudje se odpravljajo v visokogorje iz različnih razlogov. Nekateri se želijo preizkusiti in premagati izziv, ki ga ponuja visoka gora ali težek vzpon. Drugi si želijo uživati v osupljivi lepoti in naravnih čudesih, ki jih ponuja visokogorje. Tretji se želijo umakniti od vsakodnevnega življenja in se prepustiti tišini in miru, ki ju ponuja neokrnjena narava.
Poleg tega pa lahko obiskovanje visokogorja pripomore tudi k izboljšanju telesnega in duševnega zdravja. Hoja v visokogorju je zelo zahtevna fizična aktivnost, ki krepi srce, mišice in kosti. Ob tem pa spodbuja tudi razmišljanje in sproščanje, kar ima pozitiven vpliv na duševno zdravje.
Pogled proti Mangartu
Dolina Soče je dežela najvišjih in najmogočnejših vrhov Julijskih Alp. Iz doline se v divje gorske kotičke vzpenjajo označene planinske poti, med temi tudi pot na Triglav (2864 m), najvišji slovenski vrh.
Visokogorski svet Julijskih Alp, neokrnjena narava Triglavskega narodnega parka in osvežujoča bližina reke Soče uvrščajo destinacijo dolino Soče med najlepše pohodniške destinacije.
Triglav severna stena – Slovenska smer
Mangart – Slovenska smer
Naše sodobno apartmajsko naselje obsega 4 objekte in ponuja 19 nadstandardnih apartmajev v katerih sta si roke podali tradicija in udobje. Naša nastanitev nudi odlične možnosti sprostitve po dnevu v gorah:
Apartmaji so zasnovani s spoštovanjem do neokrnjene narave Triglavskega narodnega parka in kulturne dediščine lokalnega okolja. Odlikuje jih prostornost, svetlost, skrbno izbrani naravni materiali in vrhunska oprema v sodobnem alpskem stilu.
Bodite obveščeni o novostih in prejmite naše najboljše ponudbe.
Error: Contact form not found.
Naložbo (vavčer za digitalni marketing – izdelava spletne strani, spletne trgovine, rezervacijske platforme in mobilne aplikacije) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
