Opis poti

Turo začnemo pri brvi čez reko Sočo 7 km iz Bovca v smeri Trente. Najprej prečkamo brv, zavijemo levo in sledimo kolovozu, ki nas po levem bregu reke Soče pripelje do sotočja s potokom Lepenjico. Hitro za sotočjem prikolesarimo do mostu čez potok Lepenjico. Prečkamo most, zavijemo levo na asfaltno cesto in gremo naravnost mimo kampa Klin po asfaltu do mostu čez reko Sočo. Pred mostom zavijemo desno v klanec in naprej po makadamski cesti ves čas naravnost ob levem bregu reke Soče do križišča z asfaltno cesto. Na križišču zavijemo desno proti  zaselku Vrsnik. Po asfaltni cesti, ki po 3 km preide v makadamsko, se povzpnemo do vasi Na skali. Nadaljujemo skozi vas v klanec vse do gozdarske koče (1320 m). Vračamo se po isti poti.

Zanimivosti ob poti

Zadnji del poti  nam nudi lep razgled na Vrsnik, turo pa lahko obogatimo še z peš vzponom na  razgleden Čisti vrh (1875 m) nad Trento.

Zahtevnost: srednje/zelo zahtevna

Primerna za: gorska kolesa

Skupna dolžina: 32.4 km

Višinska razlika: 1020 m

Opis poti

Kolesarski vzpon na 1611m visok prelaz Vršič je ena od klasik kolesarskih poti na bovškem. Turo začnemo v Bovcu kjer na križišču za Predel in Trento zavijemo desno in mimo vasi Kal Koritnica in Soča po zložni cesti ob desnem bregu reke Soče prikolesarimo do 20 km oddaljene vasi Trenta. Od tu naprej se začne vijugasta cesta strmo vzpenjati in nas mimo številnih serpentin na koncu pripelje na 1611m visok prelaz Vršič, ki je zaslužen cilj naše ture.

Zanimivosti ob poti

Poleg ogleda naravnih lepot doline, kot so reka Soča z njenimi koriti in izvirom, se sp

otoma lahko ustavimo tudi pri spomeniku dr. Juliusa Kugyja, v botaničnem vrtu Alpinum Juliana ali v Informacijskem  središču Triglavskega narodnega parka v vasi Trenta.

Zahtevnost: zelo zahtevno

Primerno za: gorska in cestna kolesa

Skupna dolžina: 62.4 km

Višinska razlika: 1230 m

Tehničen spust po gorskih poteh, malo lesenih objektov in veliko kamnitih odsekov. V Bike parku Kanin boste zagotovo uživali!

Izhodišče

Kolesarite lahko od koderkoli v Bovcu 

Opis

Mimo glavnega bovškega trga in po glavni cesti ob cerkvi navzgor proti vasi Plužna. Po približno kilometru iz Bovca na križišču v obliki črke Y zavijte desno in ostanite na tej cesti. Makadamska cesta se postopoma vzpenja in vsake toliko se odprejo razgledi na Bovec in okolico.

Pri srednji (B) postaji žičnice Kanin cesta zavije levo in čez približno deset minut smo na križišču. Gremo levo in čez kakih 250 metrov poiščemo pot, ki gre levo v gozd. Tam se začne spust. Bike park ni ravno dobro označen, zato boste morali slediti potem tistih, ki so kolesarili pred vami ali zemljevidu v telefonu.

A orientacija tu pravzaprav ni težka. Ko pridemo do makadamske ceste, gremo levo in jo po 100 metrih zapustimo. Drugi del spusta ni težko najti in na njegovem koncu pridemo spet na makadamsko cesto. Zavijemo levo in poiščemo pot, ki po 100 do 150 metrih zavije desno. 

Tretji, zadnji, del pa ima najtežje skalnate odseke. Ko ga končamo, zavijemo levo na makadam in ponovno levo na asfalt. Po nekaj pedaliranja zavijete desno na križišču, od koder do Bovca ni več daleč.

POZOR! Leseni deli še zdaleč niso popolni in zelo priporočljivo je, da jih preverite, preden se pripeljete s kolesom. Nekateri odseki tega spusta so težki in zahtevajo dobro znanje!

Trajanje: 2:30h

Težavnost spusta: težko

Razdalja / višina: 15 km / 650 m

Opis poti

Izhodišče (1100m) je odcep za Mangart nedaleč od mejnega prehoda Predel. Asfaltirana cesta se enakomerno dviga mimo Mangartske planine (1307 m), skozi tri predore do odcepa za planinsko kočo na Mangartskem sedlu (1908 m). Nadaljujemo naravnost do konca asfalta. Pot zaključi krožno speljana makadamska cesta, ki nas pripelje na najvišjo točko (2040 m) na Mangartskem sedlu, od koder se nam odpira prelep razgled na zahodne Julijske Alpe. Vračamo se po isti poti.

Zanimivosti ob poti

Konec poti je izhodišče za vzpon na vrh Mangart (2678 m) ali spust z jadralnim padalom v dolino Koritnice.

Potek

Predel (odcep za Mangart) – Mangartsko sedlo in nazaj

Zahtevnost: zelo zahtevna

Primerna za: gorska in cestna kolesa

Skupna dolžina: 23 km

Višinska razlika: 940 m

Vožnja po grebenu Stola je eno najlepših kolesarskih doživetij v dolini, za vzpon in spust pa se ponuja veliko različnih možnosti.

Opis poti

Izhodišče je most čez reko Sočo pri vasi Log Čezsoški. Krenemo proti Žagi kjer zavijemo desno do mejnega prehoda Učja. Pred mejnim prehodom zavijemo levo na makadamsko cesto, ki nas pripelje do planine Božca. Nadaljujemo preko prevala na Breginjsko stran, kjer zavijemo levo na kolovoz. Od tu razgledna pot sledi grebenu Stola mimo bivaka Hlek in lovske koče do manjše doline. Na ovinku pri količku v dnu doline zapustimo kolovoz, zavijemo ostro levo in med grmovjem najdemo neizrazito stezo, ki se začne spuščati proti Hleviščem. Po 200 višinskih metrih spusta steza preide v širšo pot, ki nas pripelje do planine. Sledi spust po makadamski cesti do glavne ceste Bovec – Kobarid. Na glavni cesti zavijemo levo do vasi Trnovo, kjer sledimo desnemu odcepu do kampa. Prečkamo most čez Sočo, zavijemo levo in sledimo poti, ki nas mimo Prevejka in vasi Log Čezsoški pripelje nazaj na izhodišče.

Zahtevnost: zelo zahtevno

Primerno za: gorska kolesa

Skupna dolžina: 38 km

Višinska razlika: 1040 m

Zahtevna, a nepozabna povezava Kobarida s Čedadom (Cividale del Friuli) preko vrha Matajurja, simbola Beneške Slovenije, že nekaj časa privablja tudi najbolj zahtevne gorske kolesarje.

Že prvi del vzpona do Livka na prelazu med Kolovratom in Matajurjem nam zaradi strmine pokaže zobe. Zato pa je drugi del po gozdni cesti iz Avse bolj uživaški, saj je speljan po grebenu Matajurja. Cesta, ki vodi mimo odcepa za matajurske planine, po prečkanju meje počasi preide v mulatjero, ki se konča na travnatem vrhu.

Razgledi na neskončno Furlansko nižino in Tržaški zaliv jemljejo dih. Hkrati kolesarimo po stopinjah, ki jih je med prvo svetovno vojno ubral general Erwin Rommel pri napadu na italijanske položaje. Prikolesarimo lahko do višje ležeče koče pod Matajurjem, kolo pa je vredno potisniti vse do kapelice, ki ponuja razglede tudi na drugo, alpsko stran.

Spust po stezah do Špetra (San Pietro al Natisone) je dolg in zahteven, vendar zagotovo eden najlepših daleč naokoli. Na vrhu Matajurja poiščemo pot 725, ki vodi v smeri proti Štupici, nato pa se držimo levo proti Marsinski planini, kjer zavijemo proti Gorenjemu Marsinu (Mersino Allto). Priključimo se asfaltni cesti in v krajšem vzponu prispemo do sedla Hlevišče (Glevizza), kjer zavijemo na pot 749 v smeri proti Špetru. Na razpotjih preprosto sledimo poti 749. Pot občasno poteka gor in dol, včasih pa je treba s kolesa tudi sestopiti. Peljemo se mimo sv. Jurija (San Giorgio), kasneje še mimo sv. Kancijana (San Canziano).

V spodnjem delu se cesti lahko priključimo na več načinov. Vztrajati velja vse do makadamske poti, ki nas pripelje k cerkvi v središču Špetra. Do zasluženega okrepčila v prekrasnem starem delu Čedada nas loči praktično samo še kratek odsek po dolinski kolesarski povezavi.

Zahtevnost: zelo zahtevno

Primerno za: gorska kolesa